Odgovor Po jul 17, 2017 16:11

S kratkimi intervali hranjenja do boljšega zdravja

S kratkimi intervali hranjenja do boljšega zdravja

Grozeči epidemiji debelosti in sladkorne bolezni, ki sta povezani s sočasno rastjo drugih soobolevnosti, predvsem so tu srčno-žilne bolezni, sta več kot zaskrbljujoči. Srčno-žilne bolezni, ki izhajajo iz debelosti, ostajajo glavni razlog umrljivosti v ZDA pa tudi globalno.

Čeprav vemo, da je sodobna prehrana, ki je energijsko prebogata, precej velik krivec za presnovne motnje, ki vodijo k omenjenim boleznim, zadnje čase pogosto slišimo, da lahko k vsem tem kvarnim vplivom zelo »pripomorejo« tudi motnje v cirkadianih ciklih. Cirkadiani cikli so vsi procesi v telesu, ki potekajo v intervalu enega dne, kot na primer cikel spanja in budnosti, nihanja ravni raznih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence itn.
Če pride do motenj v teh približno 100 procesih, ki so združeni v pojmu cirkadiani cikli, to lahko pomeni dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Eden od dejavnikov, ki lahko slabo vpliva na te cikle, je svetloba, ki je imamo danes več in dlje v noč, kot bi bilo naravno. Drugi dejavnik, za katerega kaže, da lahko na cirkadiane ritme vpliva bodisi ugodno ali škodljivo, je čas uživanja hrane.
V članku, ki ga je objavila revija Journal of Physiology, avtorja Melkani in Panda ugotavljata, kako lahko s pristopom, ki ga imenujemo »omejen čas hranjenja« (pri drugih avtorjih pa se pojavlja tudi intermitentno postenje), ugodno vplivamo na telesne ritme. Pri omejenem času hranjenja gre za to, da hrano, ki jo dnevno zaužijemo, skušamo zaužiti v relativno kratkem »časovnem oknu«, pri čemer ni nujno, da nižamo skupno energijsko vrednost te hrane ali celo spreminjamo makrohranilno strukturo. Časovno okno naj bi bilo vsaj 12 ur, čeprav nekatere opazovalne študije navajajo tudi koristi krajših obdobij hranjenja v enem dnevu. Tak pristop k hrani pomaga pri nadzoru telesne teže, popravi vzorce spanja in izboljša dejavnike, ki vplivajo na zdravje srca (bodisi, da gre za dejavnike prehrane, ali za dejavnike, ki so posledica normalnega procesa staranja).
Take učinke so odkrili na različnih organizmih – od vinskih mušic do glodalcev, zelo verjetno pa bi lahko sklepali, da gre za enega od načinov življenja, ki bi zmanjšal srčno-žilno obolevnost tudi pri ljudeh (Melkani in Panda, 2017).

Vir:
MELKANI, G.C. in PANDA, S., 2017. Time-restricted feeding for prevention and treatment of cardiometabolic disorders. J Physiol, letn. 595, št. 12, str. 3691-3700.

Slika
Vabljeni na moje spletne strani: www.gaspergrom.com