Maxximum Adapt

Izšla je devetnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Kokain

  • avtor: Staša Grom
  • 19.09.2011

Kokain je takoj za marihuano tako v Evropi kot pri nas druga najpogosteje uporabljena prepovedana droga. Stanje je precej skrb vzbujajoče, saj raziskave kažejo, da uporaba še narašča, podatek, da ga vsak teden redno uporablja vsak dvajseti posameznik, mlajši od 30 let, pa je kar šokanten.

Grm koke in alkaloidi v listih

Kokain je alkaloid v listih grma koke (lat. Erythroxylon coca), ki uspeva predvsem na pobočjih Andov v Južni Ameriki. Gojijo jo v Boliviji, Peruju in nekaterih drugih južnoameriških državah, največ pa v Kolumbiji, od koder po ocenah prihaja približno 80 odstotkov svetovnega kokaina. Koko vzgajajo iz semen, liste pa začnejo obirati, ko je rastlina stara približno tri leta. Grm koke zraste dva do tri metre visoko, njegova življenjska doba pa je 50 let.

Poživljajoč učinek koke so odkrili že južnoameriški Indijanci pred več tisoč leti. Žvečenje listov koke je bil sestavni del njihovih obredov ter metoda zbistritve misli, izboljšanja razpoloženja in premagovanja lakote. Žvečenje listov je v nekaterih, predvsem v deželah, kjer koka izvira, ustaljeno še danes, pogost način uživanja je tudi iz kokinih listov pripravljen poparek oziroma čaj.

Listi koke vsebujejo številne alkaloide, organske spojine s fiziološkimi in farmakološkimi učinki na žive organizme. Alkaloidi v rastlinah so večinoma strupeni, neprijetnega, izrazito grenkega okusa in so obramba rastlin pred rastlinojedimi bitji. Glavni alkaloid v listih koke je kokain, poleg tega pa so v njih še alkaloidi, kot so metilekgonin cinamat, benzoilekgonin, truksilin, hidroksitropakokain, tropakokain, ekgonin, nikotin, higrin in drugi. V listih koke je v povprečju približno odstotek kokaina.

Kokain in učinki v telesu

Kokain je močan spodbujevalec centralnoživčnega sistema in ob uporabi po krvnem obtoku hitro pride v možgane. Kot sredstvo za premagovanje bolečin ga je raziskoval že Sigmund Freud, leta 1884 pa je avstrijski oftalmolog Karl Koller prvič predstavil raztopino kokaina kot lokalni anestetik pri operacijah oči, ki jih je bilo do tega odkritja zelo težavno izvajati. Kmalu so kokain kot anestetik začeli uporabljati tudi v zobozdravstvu in drugih medicinskih vejah. Danes so ga bolj ali manj nadomestile druge snovi, se ga pa še vedno uporablja.

Kokain, kot ga poznamo danes, torej v obliki belega kristaliničnega prahu, ki se vdihuje (pog. snifa), je doživel razcvet šele pozneje, sočasno z napredkom v svetovni kemijski znanosti. V svoji najčistejši obliki se pojavlja kot kokain hidroklorid, ki ga razpečevalci razredčijo z različnimi snovmi in s tem povečajo njegovo količino in seveda svoj zaslužek. Take primesi so lahko sorazmerno nenevarne, lahko pa so zdravju škodljive ali celo smrtonosne. Tako so pred leti v Italiji ugotovili več zastrupitev in domnevno celo smrtni primer zaradi kokainu primešanega strupa atropina, ki v manjših količinah povzroči nekatere kokainu podobne učinke, v večjih odmerkih pa je smrtno nevaren. Najpogostejši način uporabe kokaina je snifanje, sledi kajenje kokainske baze (crack, tudi krek), redkejša oblika uporabe pa je vbrizgavanje. Kajenje in vbrizgavanje sta najbolj nevarna načina uporabe in največkrat razlog za zdravstvene težave, včasih celo smrt.

Kokain in učinki v telesu

Nagrajevalni sistem v možganih

Človek je v svojem razvoju razvil tako imenovan možganski nagrajevalni sistem, ki je nekakšna gonilna sila preživetja človeške rase, saj zaradi njega opravljamo vse vitalne potrebe, kot so na primer uživanje hrane, pitje vode, druženje z drugimi ljudmi in razmnoževanje. V možganih je mehanizem, ki pripelje do občutkov sreče, zadovoljstva in celo evforije, kadar so za to vzpostavljeni določeni pogoji. Tako ob dogodkih, ki so pomembni za človekovo razmnoževanje in preživetje nasploh (užitek ob hrani, orgazem pri spolnih odnosih in podobno), občutimo neizmerno ugodje, ki nas sili, da znova in znova počnemo to, kar to ugodje povzroča. Ob tem je zanimivo, da je sam način nagrade po navadi bolj pomemben od nagrade same. Na primer ob občutju lakote, ki ga povzroči padec sladkorja (glukoze) v krvi, intravenozni odmerek glukoze povrne vrednost krvnega sladkorja na normalno raven, nikakor pa takšna potešitev lakote ne more nadomestiti občutka ugodja, ki ga doživimo ob gurmanskem obroku hrane v družbi prijetnega znanca.

Delovanje kokaina in posledice

Podoben učinek ugodja z mehanizmi svojega delovanja povzročijo številne snovi, ki jih uvrščamo med mamila oziroma droge (alkohol, nikotin, kofein ipd.) in zaradi katerih lahko ob uporabi razvijemo odvisnost. Tako kokain po uporabi v možganih povzroči povišano raven dopamina, živčnega prenašalca, ki je v telesu odgovoren za številne funkcije, kot so motorika, pozornost, motivacija, učenje in sposobnost pomnjenja. V možganih poteka samouravnavanje količine izločenega dopamina – če ga je preveč, ga nevroni (živčne celice), ki so ga izločili, v običajnih okoliščinah privzamejo nazaj. Kokain pa vrnitev dopamina v živčne celice preprečuje, saj zavira protein dopaminskega prenašalca, kar povzroči povečano količino dopamina v sinaptičnih režah. Uporaba kokaina se tako pokaže kot močna poživitev celotnega telesa.

Kratkoročni učinki uporabe kokaina so:

  • povečana raven energije,
  • povišana krvni tlak in telesna temperatura,
  • pospešeno bitje srca,
  • povečana miselna zbranost,
  • zmanjšanje apetita,
  • razširjene zenice.

Uporabniki poročajo o stanju evforije, večji samozavesti in govorni sposobnosti. Vsi ti učinki začnejo po približno pol do tričetrt ure pojenjati, hkrati s tem pa se začne pojavljati želja po novem odmerku, saj si možgani zapomnijo prijetne občutke izzvane evforije. Hlepenje po kokainu je pri posamezniku lahko močno še precej časa po zadnjem odmerku. Vse to so razlogi za potencialni razvoj zasvojenosti. Telo sčasoma tudi razvije toleranco, kar pomeni, da je treba za enako intenzivne učinke uživati čedalje več kokaina.

V raziskavi v ZDA, ki je pri uporabnikih kokaina proučevala pojav zasvojenosti, je bilo ugotovljeno, da se v enem letu od prve uporabe kokaina zasvojenost pojavi pri 5 do 6 odstotkih uporabnikov, v desetih letih od prve uporabe pa jih zasvojenost razvije od 15 do 16 odstotkov.

Vsi ti kratkoročni učinki kokaina so prehodni, vendar lahko kljub temu resno ogrozijo zdravje ali celo vodijo v smrt, največkrat zaradi srčnega infarkta.

Redna uporaba kokaina lahko, poleg razvoja zasvojenosti, pripelje tudi do drugih dolgoročnih vplivov:

  • motenj razpoloženja in razpoloženjskih nihanj, tudi depresije,
  • preganjavice, nemira in tesnobe, ki lahko resno ogrozijo uporabnikovo družabno življenje,
  • halucinacij,
  • številnih težav z zdravjem, predvsem obolenj srca in dihal, povečane izpostavljenosti srčnemu napadu, odpovedi pljuč ali kapi, kar lahko vodi do prezgodnje smrti.

Uporabniki

Uporabniki kokaina se v splošnem delijo v dve skupini. V prvo spadajo tisti, ki kokain uporabljajo občasno, po navadi ob koncu tedna, na zabavah ali drugih posebnih priložnostih. Taki uporabniki redko razvijejo odvisnost, čeprav te ne gre povsem izključiti. Bolj težavna je druga skupina uporabnikov kokaina, v katero spadajo uporabniki z družbenega dna, velikokrat gre za nekdanje uporabnike opioidov. Ti uživalci kokain večinoma uživajo kot crack oziroma si kokain vbrizgavajo in velikokrat razvijejo odvisnost.

Kako je v Sloveniji?

Prva slovenska raziskava o uživanju kokaina v nočnem življenju, ki jo je opravilo združenje DrogArt, je pokazala, da je več kot 57 odstotkov večinoma mlajših od 30 let vsaj enkrat poskusilo kokain, od tega ga več kot 5 odstotkov uživa vsak teden. V raziskavi je bilo zajetih več kot 600 oseb, starih med 15 in 56 let. Glede na raziskavo Prisotnost drog med slovenskimi estradniki, ki jo je opravila organizacija Društvo projekt človek in ki jo je v svojem diplomskem delu analizira tudi nekdanja slovenska miss Tina Gaber, je kokain poskusilo več kot 80 odstotkov izmed 530 anonimno anketiranih slovenskih estradnikov.

In kako v Evropi?

Raziskave kažejo, da je kokain najmanj enkrat poskusilo približno 14 milijonov ali 4,1 odstotka Evropejcev, starih med 15 in 64 let. Kokain je najbolj razširjen v Združenem kraljestvu (poskusilo ga je kar 9,4 odstotka Evropejcev v razponu 15‒64 let starosti), Španiji (8,3 odstotka) in Italiji (7 odstotkov), najmanj pa v Romuniji (0,1 odstotka), na Malti (0,4 odstotka), v Litvi (0,5 odstotka) in Grčiji (0,7 odstotka). Med mlajšimi odraslimi (starost 15‒34 let) je povprečje še višje, kar 5,9-odstotno. Največ mlajših odraslih ga je vsaj enkrat v življenju poskusilo v Združenem kraljestvu, in sicer približno 15 odstotkov. Povprečna cena kokaina v Evropi je od 50 do 70 evrov za en gram (ta količina je dovolj za pet do deset odmerkov).

Glede na dostopne podatke UNODC meni, da je bilo v Kolumbiji, Peruju in Boliviji v letu 2009 proizvedenih od 842 do 1111 ton čistega kokaina, ki po različnih zračnih in morskih poteh potuje skozi Argentino, Brazilijo, Mehiko ipd. preko Karibov ali Zahodne Afrike do Evrope. Vstopni evropski državi sta največkrat po navadi Španija in Nizozemska. Analize zaseženih vzorcev v Evropi kažejo, da je čistost kokaina od 25- in 55-odstotna (v letu 2008).

Za konec

Včasih je veljalo, da je kokain razvada premožnejših – pevcev, igralcev, poslovnežev in politikov, novejše raziskave pa kažejo, da se meja premika navzdol in da so med uporabniki ljudje iz vseh slojev. Večina izmed njih je občasnih uporabnikov, kljub temu pa zloraba kokaina lahko vodi v odvisnost in v številne težave z zdravjem, ki se lahko končajo tudi s smrtjo.

 

Preberite še:
www.kokain.si
www.drogart.org


 
Stašina Fit kuhinja