AKCIJA Maxximum Pure Whey + dodatni izdelek

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Primerjalni cenik jedilnikov - Najcenejša shujševalna dieta

  • avtor: Tjaša Vrhovnik, www.bemumast.si
  • 11.05.2019

Pogosto dobimo vprašanje, kateri način prehrane je najcenejši in kateri najdražji. Pri tem ljudje pogosto delamo izračune zelo počez. Ker se stroškovniki vedno najbolje delajo s popisom materiala in cen, smo naredili primerjalni cenik jedilnikov za hujšanje (enako velja tudi za vzdrževalne jedilnike).

Primerjalni ceniki jedilnikov

Štirje različni shujševalni jedilniki

Jedilnike smo oblikovali po štirih različnih pristopih, pri čemer smo si postavili stično točko – njihovo skupno energijsko vrednost: 6,3 MJ (1500 kcal):

  • Jedilnik po uradnih prehranskih smernicah: sestavljen je po načelu, da 55 % energije dobimo iz ogljikovih hidratov, 15 % iz beljakovin in ostalo iz maščob. Upoštevali smo tudi priporočilo o tem, da naj bi bili mlečni izdelki na jedilniku dvakrat na dan.
  • Jedilnik 1 : 1 : 1 oziroma fitnes jedilnik: pri tem jedilniku vsak od treh virov energije prispeva približno enak delež. Tak jedilnik je od vseh najbogatejši z beljakovinami in je pogosto tip jedilnika, ki ga uporabljajo posamezniki, ki hujšajo v kombinaciji z dokaj intenzivnim treningom z utežmi.
  • Jedilnik LCHF: pri oblikovanju jedilnika po načelih LCHF je bilo prvo pravilo, ki smo ga želeli upoštevati, količina ogljikovih hidratov, in sicer približno 35 g, pri 6,3 MJ (1500 kcal) to znese približno 10 %. Ker gre za shujševalni jedilnik, saj je energijska vrednost dokaj nizka, smo količino beljakovin povečali na 20 % namesto pričakovanih 15 %. Preostalo energijo zagotavljajo maščobe.
  • Strogi keto jedilnik: podobno kot pri jedilniku LCHF je bilo tu vodilo količina ogljikovih hidratov – manj kot 10 g. Tudi tukaj smo količino beljakovin malo povečali. Če keto dieto uporabljamo za hujšanje in imamo na svojem telesu veliko zalogo maščevja, keto razmerje nikoli ne bo idealno (5 : 15 : 75), pač pa bo beljakovin več in maščob nekoliko manj, saj moramo uporabiti tiste, ki jih nosimo na sebi.

Jedilnike smo oblikovali tako, da so si po sestavinah čim bolj podobni – to običajno ni praksa. Vsi imajo piščančji file, vsi imajo vsaj en jajčni obrok ipd. V noben jedilnik nismo vključevali prehranskih dopolnil, prav tako ne eksotičnih živil – razen malenkost kokosove maščobe.

Kako smo delali cenovno primerjavo

Primerjati cene štirih povsem različnih jedilnikov ni ravno mačji kašelj, zato smo si zadeve nekoliko poenostavili in za vse štiri jedilnike uporabili cene s spletne strani enega od trgovcev. To pomeni, da dobljeni rezultati niso najnižja mogoča cena. Saj vemo, kako kupujemo: jajca tu, olivno olje tam, maslo, ko je v akciji … Cene posameznih živil smo izračunali po deležih, ki jih živila predstavljajo v jedilniku.

Cena energijskega vnosa

Čeprav je nabor izdelkov, ki smo jih uporabili, zelo ozek (našteli smo 25 izdelkov), so se pri analizi cen pokazale nekatere zanimive ugotovitve.

Prvo presenečenje: če je edino merilo samo energijski vnos, boste 6,3 MJ (1500 kcal) najceneje dobili, če boste zaužili 161 g kokosove maščobe. To vas bo stalo 0,64 €. Če bi želeli 6,3 MJ (1500 kcal) zaužiti z bučkami, bi morali odšteti 31,92 €.

Sicer pa so med najcenejšimi živili glede na energijsko vrednost seveda ogljikovi hidrati. Za 6,3 MJ (1500 kcal) v obliki črnega hlebca bi odšteli 0,70 €, v obliki polnozrnatih testenin 1,31 €, v obliki riža basmati pa 1,51 €. Med maščobnimi živili je glede na energijsko vrednost najcenejša kokosova maščoba, sledita olivno olje in maslo. 6,3 MJ (1500 kcal) iz kokosove maščobe stane 0,64 €, iz olivnega olja 1,61 € in iz masla 1,89 €.

Pričakovano je, da bodo med dražjimi glede na maso in količino energije, ki jo zagotavljajo, beljakovinska živila: 6,3 MJ (1500 kcal) piščančjega fileja je 11,35 €, tune v slanici pa 13,67 €. Najdražja glede na energijsko vrednost je seveda zelenjava, kar je logično, saj ima večinoma zelo nizko energijsko vrednost in relativno visoko ceno.

To miselno vajo o ceni energije pri hrani seveda jemljite samo kot vajo. Ne glede na način vašega prehranjevanja ni najbolj pametno živeti samo od enega živila – z raznolikimi živili si zagotovimo nabor vseh snovi, ki jih potrebuje telo.

Kateri jedilnik je najcenejši?

Čeprav smo pričakovali, da bo najcenejši jedilnik, sestavljen po načelih prehranskih smernic, kjer večino zaužite energije dobimo iz ogljikovih hidratov, se to ni zgodilo. Po pričakovanjih pa je najdražji tip prehranjevanja tisti, kjer povečamo količino beljakovin – te so še vedno najdražje hranilo. To na nek način ni nenavadno, saj so beljakovine izjemnega pomena v funkcionalnem, manj pa v energijskem smislu. Če primerjamo cene jedilnikov LCHF in keto, ki se v bistvu razlikujeta samo po količini zelenjave, vidimo tudi, da cena zelenjave ni zanemarljiva, saj je prav zaradi nje LCHF-jedilnik kar nekaj dražji od keto jedilnika. V preglednici je razvidno, koliko energije iz posameznega hranila smo naračunali v posameznem jedilniku in koliko je cena takega dnevnega jedilnika.

Primerjalni ceniki diet

Včasih dilema ni dilema

Za pol evra lahko dobimo čokoladico ali tri jajca z žlico olivnega olja. Tu cena ne sme igrati nobene vloge. Z jajci se bomo napolnili s hranili (torej nahranili), zaradi česar še dolgo ne bomo lačni. Če se odločimo za čokoladico, bomo zaradi slabe hranilne vrednosti, vsebnosti sladkorja in maščob slabe kakovosti v zelo kratkem času posegli še po krožniku testenin. Tudi ta nas ne bo »nahranil«, pač pa bo telo, lačno dobrih hranil, hotelo še in še. Računica se enostavno nikoli ne izide.

Drugo vprašanje so razna prehranska dopolnila – ta so pogosto koristna, uporabna, praktična, včasih nam preprosto polepšajo življenje. Super je, če jih lahko vključimo v prehrano, a trditev, da je katerikoli način prehranjevanja predrag zaradi dopolnil, ki jih lahko pri njem uporabljamo, je žal zavajajoča.

Zaključek

Hrana je za marsikoga eden od večjih stroškov, zato je pomembno, da zanjo ne zapravljamo po nepotrebnem. Po drugi strani pa se pogosto dogaja, da za hrano zapravimo več, kot si sploh mislimo, ker jo kupujemo pri avtomatih, na bencinskih postajah, v pekarnah, se prehranjujemo v restavracijah ali jemo hrano, ki je zares ne potrebujemo, s tem pa ustvarjamo še presežek energije.

Žal kakovostna hrana ni in ne more biti poceni. Če je poceni, je strošek njene pridelave najbrž plačal nekdo ali nekaj drugega – pogosto je to tudi naše zdravje. Kar lahko naredimo, je kompromis, kje bomo šli do skrajno nizke cene in kje tega ne bomo počeli. Če pojeste veliko jajc in olivnega olja, izbirajte dobavitelje, ki jim zaupate, tudi če je cena njihovih živil nekoliko višja.

Drži, da je kilogram testenin bistveno cenejši od kilograma kateregakoli mesa ali litra olivnega olja. Sončnično olje je cenejše od olivnega, ceneno olivno olje slabe kakovosti je običajno tudi cenejše od ekstra deviškega visokokakovostnega olja. Koliko bomo zapravili za hrano in kako poceni bomo jedli, torej ni toliko vprašanje o izbiri načina prehranjevanja, pač pa je lastna odločitev o tem, koliko cenenih hranil želimo vnašati v svoje telo.

Kaj o tem meni Gašper Grom?

Pri keto/LCHF je treba upoštevati, da v začetnem obdobju porabimo kar precej lastnih maščobnih zalog. Ustvarjanje teh zalog nas je sicer stalo (z obrestmi), ampak zdaj vso to »investicijo« vsaj lahko porabimo, kar se nam seveda pozna tudi pri tem, koliko plačujemo za hrano. Poudaril bi sicer, da je najenostavneje gledati, koliko energije dobimo na enoto denarja, ampak pomembneje je, koliko mikrohranil dobimo za enoto denarja. Jajca so tudi v tem pogledu idealno živilo: niso zelo draga, hkrati pa izjemno bogata s hranili. Posredni prihranek prehoda na keto/LCHF pa je seveda manj zapravljenega časa za hranjenje, razmišljanje o hrani, kupovanje, kuhanje, torej zmanjšan strošek obremenjevanja s hrano in hranjenjem. Na drugi strani pa je tudi posredni prihranek: več energije in dobrega počutja, kar lahko izkoristimo za boljšo regeneracijo, večjo osebno produktivnost ali samo uživamo v polnejšem življenju.


 
Maxximum Adapt