Mind Muscle Booster

Izšla je devetnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Ameriški paradoks

  • avtor: Staša Grom
  • 12.01.2011

Zakaj med Američani debelost in srčna obolenja čedalje bolj naraščajo, čeprav zaužijejo več nizkomaščobnih izdelkov kot kadar koli prej.

Verjetno ste že slišali kaj takega: Če ješ maščobo, bo šlo v maščobo in Če želiš znižati holesterol, se izogibaj mastni hrani. Po tej teoriji naj bi se maščobne obloge tvorile iz s hrano zaužite maščobe, bolezni srca in ožilja naj bi bile neposredno povezane s količino zaužitih maščob in nasprotno – če omejite uživanje maščobe, boste shujšali in se znebili tveganja za srčna obolenja oziroma obolenja celo odpravili.

Maščobe – včasih zlo, danes koristne

Dolga desetletja so različni znanstveniki, še posebno prehranski strokovnjaki maščobe pavšalno označevali kot zdravju škodljive. Svetovna prehranska znanost je ljudi prepričevala, da je le prehrana, skopa z maščobami, edina in prava pot za dolgo in kakovostno življenje. Maščobe v prehrani so tako rekoč postale sinonim za debelost in srčne bolezni, besedni zvezi brez maščobe in z nizko vsebnostjo maščob pa sinonima za zdravo srce in ožilje. Začele so se prave pravcate kampanje oglaševanja nizkomaščobnih izdelkov oziroma izdelkov brez maščob. Kupci so takšno prepričanje zaradi dolgoletnega zasipavanja s temi informacijami sprejeli za edino pravilno in žal še danes veliko ljudi meni, da se morajo zaradi zdravja in v strahu pred odvečnimi kilogrami maščobam v prehrani izogibati.

Kljub milijonom dolarjev zapravljenega denarja povezava med količino zaužite maščobe in kroničnimi boleznimi srca in ožilja v resnici nikoli ni bila dokazana. Mnogi znanstveniki se strinjajo, da tako zelo osovražene nasičene maščobne kisline, ki jih po navadi povezujemo z višjimi vrednostmi krvnega holesterola, nimajo vpliva na srčno-žilna obolenja, saj so ta, glede na številne raziskave, posledica drugih dejavnikov, in ne maščob v prehrani. Še več, določene vrste maščob celo pomagajo preprečevati nekatere kronične bolezni srca in ožilja. Obstajajo prepričljivi dokazi, da povečan vnos maščobnih kislin omega 3 znatno zmanjšuje umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. V obširni raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 80 tisoč žensk, so ugotovili, da je zamenjava nasičenih maščob in hidrogeniranih nenasičenih maščob z enkrat in večkrat nenasičenimi učinkovitejša pri zmanjšanju tveganja srčno-žilnih obolenj, kot če se iz prehrane izloči vse maščobe. Strokovnjaki s Harvarda se strinjajo, da maščobe niso vzrok odvečnih maščobnih oblog in da to, da ima en gram maščobe devet kilokalorij, kar je dvakrat več od kalorične vrednosti beljakovin in ogljikovih hidratov, še ne pomeni, da se bodo zaradi tega neposredno kopičile telesne maščobe.

 

»Diete z višjo vsebnostjo maščob niso razlog za odvečno telesno maščobo in obratno, zmanjševanje maščob v prehrani ni rešitev za izgubo maščobnih oblog.«
Profesor Walter Willettm, m. d., ph. d.
Harvard School of Public Health

 

Manj zaužitih maščob, večja stopnja debelosti?

V zadnjih desetletjih so se Američani zaradi priporočil ameriškega ministrstva za zdravje in človeške vire (Department of Health and Human Services), ameriške zveze za zdravo srce in ožilje (American Heart Association) in ameriške zveze diabetikov (American Diabetes Association) pospešeno trudili izločiti maščobe iz svoje prehrane. Nizkomaščobne diete, bogate z ogljikovimi hidrati, so omenjene organizacije svetovale kot pravi način prehranjevanja za zdravo srce in ožilje in manjše kopičenje odvečnih kilogramov. Ironično pa je, da se je stopnja debelosti od leta 1960 kar potrojila in kar dve tretjini prebivalcev je čezmerno hranjenih. Med ameriškimi otroki vlada prava epidemija debelosti in pojavnosti diabetesa, kar bo imelo vpliv na slabšo kakovost njihovega življenja in krajšo življenjsko dobo. Zgovoren je podatek, da se v ZDA smrtnost zaradi srčnih obolenj manjša, število obolelih pa skokovito narašča. Po statistiki ameriške zveze za srce in ožilje je od leta 1979 do 1996 število zdravljenj zoper srčne bolezni v enem letu naraslo z 1,2 na kar 5,4 milijona na leto. Izkazalo se je, da se je število smrti zaradi srčnih bolezni zmanjšalo zaradi izboljšanih načinov zdravljenja, ne pa zaradi nizkomaščobne diete, saj bi se v tem primeru zmanjšalo tudi število obolelih.

Ameriški paradoks

Ankete izkazujejo, da se je količina zaužitih maščob med ameriškimi prebivalci v preteklih 40 letih zmanjšala z 42 na 34 odstotkov dnevne kalorične vrednosti. Američani zaužijejo manj kalorij iz maščob kot kadar koli prej, stopnja debelosti in srčno-žilna obolenja pa kljub temu občutno naraščajo. Gre za ameriški paradoks. Poleg ZDA je značilen tudi za druge države razvitega sveta, predvsem za Zahodno Evropo.

Ameriški paradoks daje misliti, da zmanjševanje maščob v prehrani ne vodi tudi do zmanjšanja telesne teže in preprečevanja srčno-žilnih obolenj. Američani so dobesedno obsedeni z nizkomaščobnimi izdelki in zanimiv je podatek, da je število Američanov, ki uživajo tako imenovane low fat in fat free izdelke, od leta 1976 do 1991 naraslo z 19 na kar 76 odstotkov. Problem izdelkov brez maščobe oziroma z njihovo minimalno vsebnostjo pa je v tem, da taki izdelki namesto maščob vsebujejo veliko predelanih ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja in škroba.

 

Čezmerna prehranjenost in debelost v Sloveniji
Iz raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije iz leta 2001 izhaja, da sta – tako kot v drugih državah razvitega sveta – tudi v Sloveniji razširjeni čezmerna prehranjenost in debelost, s tem, da se delež enih in drugih povečuje. Posledica nepravilne prehrane in nezadostne telesne aktivnosti so težave, ki vplivajo na zdravje in kakovost življenja.

 

Raziskava kaže, da je čezmerno prehranjenih Slovencev skupno skoraj 55 odstotkov, kar 15 odstotkov vseh oseb pa lahko opredelimo kot debele. Podatki kažejo, da je delež debelega prebivalstva (dobrih 17 odstotkov) večji v vaškem bivalnem okolju kot v primestnem (15 odstotkov) in mestnem (slabih 12 odstotkov).

Krivca je treba iskati drugje

Eden izmed razlogov za ameriški paradoks je ta, da so diete z nizko vsebnostjo maščob po navadi bogate s škrobnatimi ogljikovimi hidrati in sladkorji. Zmanjšan delež maščob v nizkomaščobnih prehranskih izdelkih je treba z nečim nadomestiti, to pa proizvajalci prehranskih izdelkov storijo tako, da v živila dodajo ogljikove hidrate, kot so bela moka, beli riž, testenine, krompir in sladkor. Ti ogljikovi hidrati za kratek čas preprečujejo občutek lakote, ki je posledica zmanjšanega deleža zaužitih maščob, vendar zaradi njihovega vpliva na povečanje inzulina zelo kmalu nastopi nasprotni učinek – lakota in pospešeno tvorjenje maščobnih oblog. Lahko bi dejali, da nas maščoba nasiti, ogljikovi hidrati pa nas naredijo še bolj lačne. Dve raziskavi, objavljeni v New England Journal of Medicine, sta dokazali, da diete z omejenim vnosom ogljikovih hidratov vodijo do večje izgube telesne maščobe kot nizkomaščobne diete.

Čeprav so nas že od nekdaj učili, da omejevanje maščob v prehrani neposredno pripomore k omejevanju čezmerne telesne teže in srčno-žilnih obolenj, je danes čedalje bolj jasno, da je vsesplošno priporočanje nizkomaščobne diete slonelo na trhlih temeljih, imelo pa je velike posledice za zdravje ljudi. Nemalo znanstvenikov je prepričanih, da je protimaščobna propaganda, ki je vodila v pretirano uživanje izdelkov z velikimi količinami predelanih ogljikovih hidratov, veliko prispevala k razširjenosti debelosti, diabetesa, srčnih bolezni in celo nekaterih rakavih obolenj, torej ravno k temu, kar naj bi povzročala maščobna živila. Še več, nekateri ugledni znanstveniki odkrito namigujejo, da so za vse to odgovorni prehranski in farmacevtski giganti, ki bi naj ta nezdrava prepričanja propagirali iz finančne koristi. Špekulira se, da je splošno razširjeno mnenje o slabem holesterolu (LDL) kot glavnem vzroku za srčna obolenja farmacevtskim podjetjem pogodu zaradi prodaje statinov, enega izmed najbolj prodajanih zdravil v zgodovini. Toda bolj kot slabi holesterol je pomembno razmerje med skupnim holesterolom in dobrim holesterolom (HDL), to razmerje pa je skoraj v celoti pogojeno s tem, katere ogljikove hidrate (in kolikšne količine) se zaužije, ne pa, koliko maščob se zaužije. Veliko znanstvenikov pa celo meni, da raven holesterola v krvi sploh nima nobenega vpliva na bolezni srca in ožilja.

Mediteranska dieta je dobra pot do vitalnosti

Različni tipi maščob imajo različne vplive na zdravje, zato nikar ne sledite nizkomaščobnim dietam, temveč se raje prehranjujte po načelih mediteranske diete. Ta poleg beljakovinskih živil in živil s čim manj predelanimi ogljikovimi hidrati (zelenjava z veliko vlakninami, neoluščena semena, divji riž in podobno) vključuje tudi precej maščobnih živil (30–40 odstotkov dnevnega kaloričnega vnosa). Najbolj priporočljiva maščobna živila so olive in olivno olje, avokado, lešniki, makadamije, mandlji in drugi oreški, kokosovo olje oziroma mast ter ribe, bogate z maščobnimi kislinami omega 3.

Ena izmed številnih raziskav, ki so proučevale mediteranski način prehranjevanja, je dokazala, da se je med starostniki (starimi 70–90 let), ki so se več kot deset let prehranjevali po načelih mediteranske diete, bili zmerno fizično aktivni, niso kadili in so zmerno uživali alkoholne pijače, smrtnost zaradi katerega koli vzroka zmanjšala za kar 70 odstotkov. Ker pa marsikdo poleg tega, kako kakšna dieta vpliva na zdravje, gleda predvsem na to, koliko bo z določeno prehrano izgubil odvečne maščobe (nekateri žal gledajo izključno na to), ni odveč omeniti raziskave, ki dokazuje, da se je diete, pri kateri je skoraj tretjina zaužitih kalorij iz maščobe, v primerjavi s klasično nizkomaščobno dieto veliko lažje držati. Mediteranska dieta pa v nasprotju z večino drugih diet tudi zagotavlja vsa potrebna hranila v dovolj velikih količinah.


 
Maxximum paket Biggest Winner Slovenija ZANJ