Maxximum Adapt

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Katjina preobrazba

  • avtor: Katja Dobeic
  • 30.03.2008

Katjo smo vam v enem izmed člankov na naših straneh že predstavili. Še vedno je pridna študentka in še vedno zelo vztrajno vsak dan dokazuje, da se da s trdno voljo ter jasnim in hotenim ciljem včasih preseči samega sebe. Tokrat nam je dovolila pokukati v svoje stare fotografije, ki so nastale v obdobju, ko pojma fitnes in zdrava prehrana še nista bila del njenega vsakodnevnega besednjaka.

Za boljšo predstavo, kako je Katja preoblikovala svoje telo, pa seveda ne gre brez fotografij, ki so bile posnete marca letos, izdala pa je tudi marsikatero skrivnost, kako ji je to uspelo doseči.

Nisem še srečala ženske, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju spopadla z odvečnimi kilogrami in prekomerno maščobo, oziroma ženske, ki se ne bi vsaj poigravala z mislijo o dieti ali bolj zdravem načinu prehranjevanja. Kljub lahkotnem zvenu slednjega cilja, je danes vedno težje načrtovati polnovredne zdrave obroke, saj nas, poleg obloženih trgovin z mamljivimi prigrizki, pisanimi sladkarijami in ostalimi dobrotami, pesti tudi pomanjkanje časa.

Nekateri ljudje so bili že ob rojstvu blagoslovljeni s hitrejšim metabolizmom, kar jim je omogočalo (skoraj) brezskrbno prehranjevanje, drugi pa so prišli na svet z bolj zaspanim metabolizmom, ki je že v času otroštva lahko poskrbel za kakšen dodaten kilogram ali dva.

Tudi sama nisem bila obdarjena z ravno ekspresnim metabolizmom. Kot osnovnošolka sem bila morda malce »otroško« debelušna, kar pa je s prihodom pubertete preraslo v »najstniško« okroglost. »Saj boš še rasla!«, so mi govorili. In sem res. V širino.

Vedno sem se ukvarjala z različnimi športi, jedla sem res nekoliko več kot moji vrstniki, a moja teža se je pri 15 letih in 170 cm že gibala nekje okrog 65 kilogramov. Ob ugotovitvi, da bo treba na dieto, sem se zakopala v poplavo nasvetov o hujšanju v revijah, časopisih, na internetu, televiziji ... in vsi so obljubljali hitro izgubo kilogramov, lepši videz v treh dneh, raven in mišičast trebuh v samo enem tednu in fantastično počutje že po nekaj urah diete. Uau, če bi to prej vedela, bi pa že prej začela hujšati!

Začela sem s klasično dieto »manj-žri«. To je pomenilo, da sem preskočila zajtrk, v šoli pila samo vodo in morda kakšen cappuccino za energijo, za kosilo sem pojedla krožnik makaronov s paradižnikovo omako, za večerjo (ki je bila seveda ob 6ih zvečer, kajti po 18. uri se ne je več!) pa le sadje. Naslednji dan sem imela sicer skoraj kilogram manj, a nobene energije, pred očmi so mi plesali piškoti in čokolada, telovadbo pa sem zaradi slabega počutja raje preskočila. Zdržala sem nekaj dni, nato so mi popustile zavore in dva dni sem jedla od jutra do večera. Uspešnost diete se je pokazala na tehtnici, ki je po nekaj takih jo-jo dnevih pokazala 3 kilograme več.

Lotila sem se ločevalne diete, diete z zeljnato juho (od takrat zelja dve leti niti videti nisem smela), poskusila sem s postom, z banana-jogurt dieto, z dieto brez soli, ki je temeljila le na eni grenivki, dveh jajcih in zrezku na dan, s sadno dieto itd. Več kot eno leto sem se mučila z nečloveškimi prehrambenimi idejami, stradala, se nato spet nažirala, se večino dni fizično in psihično zelo slabo počutila, kilogrami na tehtnici pa so dosegli svoj višek: 74 kg.

V tistem času sem v obupanem iskanju rešitve po internetu odkrila MaXXimum portal. Presenečeno sem ugotovila, da je to ena izmed redkih strani, kjer ti ne obljubljajo takojšnjih uspehov, ne oglašujejo svojih izdelkov kot edinih na svetu, ampak ti na strokoven način razložijo princip osnovne diete oz. zdravega načina prehranjevanja in gibanja. Takrat sem v pičlih treh dneh prebrala vse članke, prebrskala vsako temo na forumu in prvič me je ta (športni) način življenja prepričal v vseh pogledih. Nobena dieta, ki sem jo poskusila do takrat, ni predstavljala življenjske spremembe načina prehranjevanja, pač pa le nekajtedensko mučenje, ki se je po končani dieti sprevrglo v požrtijo in se nato po nekaj dneh odpeljalo nazaj na stare tirnice.

Vpisala sem se v fitnes center, začela sem se gibati minimalno 5-krat tedensko, svoje obupne jedilnike pa sem spremenila v polnovredne obroke, bogate z beljakovinami, nenasičenimi maščobami in kompleksnimi ogljikovimi hidrati, ki sem jih omejila pretežno na dopoldanski čas in čas okrog treninga. Nehala sem spuščati obroke, jedla sem vsaj petkrat na dan, pazila sem le na količino zaužitega sladkorja ... in kilogrami so začeli padati. In kar je najpomembnejše, ne samo kilogrami. Postava je začela spreminjati svojo obliko, konfekcijske številke sem menjala kot po tekočem traku, celulit je izginjal brez čudežnih kremic in masaž, lačna nisem bila praktično nikoli, moje počutje pa je iz dneva v dan postajalo boljše.

Po nekaj mesecih je ta dieta postala moj nov način življenja. Navadila sem se kombinirati pravilne sestavine prehrane, pazila sem, da sem kljub pomanjkanju časa vedno našla vsaj minutko za obvezen obrok (tudi, če je vključeval samo beljakovinski napitek), šport pa je postal moja mala obsedenost, brez katere od takrat naprej nisem več zdržala. Čeprav je bilo na začetku težko ves čas računati zaužite kalorije in ogljikove hidrate, si vsak dan na novo planirati jedilnik za naslednji dan, iskati ideje za raznoliko prehrano ali najti čas za trening, sem vsak trenutek tega uvajanja vedela, da to delam zase, za zdravje, boljše počutje, lepšo postavo in predvsem, da to delam za nek dolgoročen cilj.

Danes mi urejena prehrana in vsakodnevni treningi predstavljajo čisti užitek in ne več občutka trpljenja, kot sem ga imela ob začetku diete. Stalno misel na prepovedano hrano so zdaj nadomestile ideje za nove in še bolj zdrave priboljške, ki si jih lahko privoščim vsak dan, popolnoma brez slabe vesti in, verjeli ali ne, ravno iz slednjega razloga le-ti veliko bolj teknejo, kot bi njihovi visokokalorični sorodniki. Vsak dan posvetim urico do dve treningu, 4-krat na teden imam anaerobni trening, ki mu ponavadi sledi 45 minut kardio vadbe, ostale 3 dneve v tednu pa se prilagodim vremenskim razmeram in grem teči ali doma vadim na sobnem kolesu.

Mogoče si kdo od vas v tem trenutku misli: Kje imam pa jaz toliko časa, kaj takega si ob naporni službi in stresnem življenju ne morem privoščiti niti v sanjah. Verjamem, da morda na prvi pogled vse skupaj deluje zelo zavezujoče, naporno in časovno neustrezno, ampak za uresničitev neke velike želje se je včasih potrebno nekoliko žrtvovati. To ne pomeni, da se bo zdaj vaše življenje spremenilo v eno veliko dirko za uspehom, le čas, ki ga sicer porabite za (pre)dolgo jutranje poležavanje, čas za računalnikom ali televizijo, boste zdaj namenili zase, za svoje zdravje, boljše počutje in lepši videz.

Vsak začetek je težak, a če si človek nekaj res močno želi, ni nobene ovire na tem svetu, ki bi ga ustavila. Zavedati se moramo, da smo edini sovražnik v boju proti kilogramom mi sami. Naša podzavest še vedno živi v pradavnini, ko smo se morali boriti za vsak kos hrane in izkoristiti priložnost, če je bilo le-te veliko, danes pa nas obdaja z vseh strani, vsak trenutek in povsod.

 

Naj ne postane hrana močnejša od vas, ampak postanite vi močnejši od nje in dokažite sebi in svetu, da zmorete več!


 
Maxximum Adapt