Fitnes akcije nov19

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Slovenski dan dietetikov in nutricionistov

  • avtor: Uroš Sobočan
  • 23.09.2014

V petek 19. septembra 2014 je na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli potekala 2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo s področja prehranskega svetovanja in dietetike, poimenovana Slovenski dan dietetikov in nutricionistov. Konferenca, katere se je udeležila tudi ekipa Maxximuma, je gostila slovenske in tuje strokovnjake s področja nutricionistike. Ti so nam predstavili svoje delo in raziskave.

Konferenca, ki je bila sestavljena iz dveh sklopov, se je začela s pozdravnim govorom dekanje Univerze na Primorskem in predsednice združenja nutricionistov in dietetikov. Po uvodnih govorih je sledilo predavanje iz prvega dela sklopa, kateremu smo prisluhnili vsi udeleženci skupaj.

Italijanski strokovnjak prof. Gianni Biolo, dr. med., kateremu smo prisluhnili že na lanskem kongresu klinične prehrane in presnovne podpore v Portorožu, nam je tokrat predstavil problem sarkopenije – izgube skeletne mišične mase pri staranju in boleznih. Poudaril je pomembnost beljakovin oziroma aminokislin in aktivnega življenjskega sloga, da bi pri staranju zmanjšali oziroma preprečili ta problem. Zanimivo je bilo predvsem dejstvo, da BMI in telesna teža nista dovolj dober pokazatelj ali človek oboleva za sarkopenijo ali ne.

Dr. Lovro Žiberna nam je predstavil nekaj dejstev o rdečem vinu, ki je lahko po njegovih besedah del zdravega življenjskega sloga. Rdeče vino namreč vsebuje cel spekter polifenolov, med katerimi je še posebej pomemben resveratrol, ki lahko vplivajo na kakovost in dolžino življenja. Dr. Žiberna priporoča uživanje 100 ml rdečega vina za ženske in 200 ml za moške na dan. V teh količinah naj bi nas rdeče vino obvarovalo pred srčno-žilnimi obolenji, rakavimi obolenji in ostalimi nevšečnosti sodobne dobe.

Na zadnjem predavanju iz prvega sklopa z imenom Prehrana – pogled kliničnega biokemika, nam je prof. dr. Nadja Plazar predstavila svoje osebne izkušnje na področju prehrane iz vidika biokemika. Dr. Plazarjeva je poudarila, da je raven homocisteina v krvi pokazatelj za možnost nastanka srčno-žilnih obolenj. Zanimivo je bilo dejstvo, da je po njenih izkušnjah visoka raven homocisteina še posebej prisotna pri veganih.

Po odmoru in zakuski je sledil drugi sklop predavanj, ki je bil razdeljen v tri sekcije: prehrana otrok in mladostnikov, kronične nenalezljive bolezni in kakovostno staranje. Maxximumovci smo se, zaradi nam najbolj zanimive vsebine, udeležili druge sekcije.

Čeprav je prvo predavanje postreglo z zanimivim naslovom: Vloga adipoznega tkiva pri vnetju, nam je na njem prof. Arcelli Enrico dejansko predstavil Zone dieto in vpliv določene hrane na vnetna stanja v telesu. Žal je bilo predavanje precej komercialne narave.

Sledilo je predavanje dr. Nine Mohorko in dr. Cécil Meulenberga o vplivu prehrane na nevrogenezo. Nevrogeneza je povečanje števila možganskih celic – nevronov, kar se odraža predvsem pri delovanju našega spomina. Sladkorji, predvsem fruktoza, jo zavrejo, večkrat nenasičene maščobe, sploh omega 3, jo spodbudijo.

Prof. dr. Lidija Kompan nam je predstavila lastno študijo o vplivu konjugirane linolne kisline – CLA na vnetni in imunski odziv. Raziskave, povezane z uživanjem CLA namreč dajejo različne rezultate. V tej študiji so raziskovalci v prehrano mladih prašičkov dodali CLA, ki je predstavljala 1,2 % dnevnih zaužitih kalorij, in opazovali njen vpliv na imunski sistem in vnetne faktorje. Kratkoročni rezultati študije žal niso pokazali bistvenih razlik, vendar je dr. Kompanova poudarila, da rezultati nakazujejo na pozitiven vpliv uživanja CLA. Dodala je še, da bi raziskava morala potekati skozi daljše časovno obdobje.

Sledilo je zanimivo predavanje doc. dr. Maše Černelič Bizjak o vplivu programa za izgubo telesne mase na telesno samopodobo. Ugotavlja, da ljudje, ki se odločijo za uvedbo programa za izgubo telesne mase, pogosto izboljšajo mišljenje o svoji lastni samopodobi. K temu prispevajo mišljenje o bolj zdravem načinu prehranjevanja, hormoni sreče, ki se sproščajo med aktivnostjo, kakor tudi pohvale znancev o tem, kako se naše telo med izgubo telesne maščobe spreminja.

Z velikim zanimanjem smo prisluhnili tudi predavanju Katje Malus, ki nam je predstavila izsledke svojega diplomskega dela z naslovom Vpliv paleolitske prehrane na dejavnike tveganja za zdravje. Katja je v svojo raziskavo vključila devet prostovoljcev, ki so se 4-5 tednov prehranjevali paleolitsko.

Prostovoljci so uživali meso, zelenjavo, sadje, semena, oreške, jajca, gobe in maščobe (svinjsko mast, oljčno, kokosovo olje idr.), niso pa uživali žit in žitnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, stročnic, sladkorjev in predelanih rastlinskih olj. Ugotovili so, da je kratkotrajno uživanje paleolitske prehrane imelo pozitiven vpliv na počutje posameznikov, vsem prostovoljcem se je znižal nivo telesne maščobe, z izjemo enega se je vsem zmanjšala tudi telesna masa. Žal je Katja podala le vpliv sestave jedilnika oziroma vpliv makrohranil na izgubo telesne maščobe, medtem ko bi bilo veliko bolj zanimivo opazovati spremembe v biomarkerjih, kot so višina krvnega sladkorja, holesterol in vnetna stanja.

Bemumast!

Za konec

Na zadnjem predavanju v drugem sklopu smo prisluhnili vplivu 6-mesečnega intervencijskega programa za izgubo telesne mase na metabolni profil in nizko stopnjo kroničnega vnetja. Raziskovalci so ugotovili, da dieta z restrikcijo 500 kcal na dan vodi do uspešne izgube telesne mase. Vprašanje, ki se mi je pojavilo ob koncu, je bilo, ali je takšna dieta primerna za dolgotrajno uporabo, oziroma kaj se zgodi s posamezniki in njihovo telesno težo, ko začnejo uživati normalno količino kalorij.

Priznati moram, da sem bil nad konferenco prijetno presenečen. Do sedaj smo na slovenskih konferencah velikokrat poslušali zgolj teorije in izsledke tujih raziskav, slovenski dan dietetikov in nutricionistov pa nam je postregel s študijami slovenskih raziskovalcev.


 
Bemumast 3 - Imate jajca?