AKCIJA Maxximum Pure Whey + dodatni izdelek

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Drugi kongres klinične prehrane in presnovne podpore - drugi del

  • avtor: Uroš Sobočan
  • 26.11.2013

Rdečo nit drugega dela predavanj je predstavljal boj proti debelosti in podhranjenosti sodobne družbe. Kljub vedno višjemu energijskemu vnosu je sodobna družba podhranjena.

Industrijsko predelana hrana namreč vsebuje izjemno malo mikrohranil – vitaminov in mineralov, s sabo pa prinaša veliko praznih kalorij. Na tak način je človek prikrajšan za tista hranila, ki mu omogočajo normalni razvoj kognitivnih in ostalih telesnih funkcij.

Dr. Rocco Barazzoni, dr. med. iz Italije se je dotaknil perečega problema debelosti in njo povezanimi kroničnimi boleznimi sodobnega časa. Presnovni sindrom, diabetes tipa 2, rakava obolenja, kronična srčna in ledvična odpoved so le nekatere izmed njih.

Zelo zanimivo je bilo predavanje prof. dr. Zorana Grubiča, dr. med., ki je predstavil osnovne mehanizme patofiziologije debelosti. Vsem dobro znani nasvet »manj hrane in več gibanja« ne bo nujno deloval. Zmanjšan vnos kalorij namreč pogosto sproži telesne obrambne mehanizme. Mehanizmi, ki uravnavajo vnos in porabo kalorij, so pri tako visoko razvitih organizmih, kot je človeški, zelo kompleksni in še nepojasnjeni. Odkritje leptina, hormona, ki igra pomembno vlogo pri uravnavanju porabe energije in apetita, je dodobra pretresel strokovno javnost. Z njim se je mnenje, da človek nima mehanizmov, ki bi ga branili pred debelostjo, ovrglo.

Dr. Grubič je izpostavil vpliv industrijsko predelane hrane na normalno delovanje leptinske povratne zanke. Poskusi na glodavcih so namreč pokazali, da ponudba naravne, nepredelane hrane ne vodi k debelosti, saj v tem primeru leptinski obrambni mehanizem deluje normalno. Kadar pa je bila glodavcem ponujena izrazito okusna, industrijsko predelana hrana, so bili ti pripravljeni prenesti tudi kaznovalne dražljaje (vročina, elektro šoki), da so prišli do nje. Pojavila se je tudi debelost.

Naslednji štirje predavatelji Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med, prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. Jožica Maučec Zakotnik in doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., so nam predstavili enega izmed slovenskih nacionalnih problemov – debelost. Največji problem zagotovo predstavlja naraščanje debelosti in kroničnih bolezni pri mlajših starostnih skupinah. Debelost se namreč odraža tudi kasneje, v smislu zmanjšane kakovosti življenja aktivne populacije in v velikem ekonomičnem bremenu za državo. Po podatkih Fakultete za šport, ki zajema več kot tridesetletno analizo sprememb prehranjenosti slovenskih osnovnošolk in osnovnošolcev, znaša porast čezmerne telesne mase kar 40 %. Delež čezmerno težkih dečkov se je tako iz 13,5 povečal na 18,8 %, delež debelih pa iz 2,8 na 6,1 %. Rezultati pri odraslih moških kažejo rahel upad čezmerno hranjenih in naraščanje debelih (ITM > 30) za približno enak odstotek. Pri ženskah nihanja niso občutno opazna. Debelost je v veliki meri povezana z izobrazbo, najvišja je pri tistih, ki imajo najnižjo stopnjo izobrazbe (osnovna šola).

Na koncu so bili predstavljeni tudi možni pristopi k zmanjševanju debelosti. Da bi bili le-ti uspešni, so potrebni sistemski ukrepi, ki bi omogočili zdravo prehranjevanje in zdrav način življenja vsem prebivalcem Slovenije, tudi socialno šibkim. Ideje, ki so se pojavile, so obdavčenje energijsko bogatih živil (sladke pijače, slaščice in podobno), dostopnost bolj zdravih izbir na trgu in prepoved oglaševanja nezdravih živil. Pomembni so tudi ustrezni programi in aktivnosti za ozaveščanje, informiranje in izobraževanje prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja, redni telesni dejavnosti, preprečevanju debelosti od rane mladosti in o zdravem hujšanju, kadar se že pojavi debelost.

Po odmoru za kavo je sledilo zanimivo predavanje prof. dr. Mitje Lainščaka, dr. med., ki nas je izzval z idejo, ali je debelost vedno nezaželena. Dr. Lainščak je predstavil paradoks debelosti, kjer pri nekaterih podskupinah zdravstveni rezultati kažejo na to, da se zdravstveno stanje bolnika s povečanim ITM lahko izboljša. Znanstveniki to pripisujejo dejstvu, da bolniki, ko se jim stanje slabša, zelo pogosto izgubljajo težo. Nižja kot je telesna teža, bolj je telo podvrženo okužbam in ostalim boleznim. Seveda paradoks debelosti ne velja za zdrave posameznike, še posebej ne za tiste v mlajših letih.

Bemumast 3 - Imate jajca?

Eva Topole, dr. med. nam je predstavila vlogo fruktoze v prehrani. Fruktoza je sladkor, ki ga v naravi najdemo v sadju in zelenjavi. V zadnjih letih se v obliki koncentriranega koruznega fruktoznega sirupa (High Fructose Corn Syrup – HFCS) pojavlja v vedno večjem številu živil, ki jih najdemo na policah naših trgovin. Vnos fruktoze je iz 15 g na dan (4 % dnevnih kalorij) pred letom 1900 narasel na kar 73 g na dan (12 % dnevnih kalorij). Zanimivo je dejstvo, da v tem času ni prišlo do bistvene spremembe pri vnosu maščob, razen v njihovi vrsti. Naravne maščobe so namreč zamenjale trans maščobe, ki nastanejo v procesu hidrogeniranja rastlinskega olja (na primer nekatere margarine). Celotno število zaužitih kalorij v zadnjih letih se je torej povečalo le na račun višjega vnosa sladkorjev.

Zakaj je fruktoza problematična? Presnovna pot fruktoze se bistveno razlikuje od presnovne poti glukoze. Ob povečani količini zaužite fruktoze pride do povečane ravni trigliceridov v krvi, občutljivost celic na hormon inzulin se zmanjša, kar pomeni možnost nastanka sladkorne bolezni tipa 2. Poveča se krvni tlak, jetra se zamastijo in še bi lahko naštevali. Poleg presnovnih učinkov ima fruktoza vpliv tudi na centralni živčni sistem in na regulacijo apetita. Zaradi povečanega vnosa fruktoze se namreč pojavi tudi leptinska rezistenca in z njo povezan nekontroliran vnos hrane. Poleg tega vnos fruktoze ne zavira izločanja grelina, hormona, ki regulira naš apetit.

Seveda nekaj svežega sadja na dan še ne bo povzročilo težav, ki jih pripisujemo visokemu vnosu fruktoze. Glavni krivec še vedno ostaja koncentrirani fruktozno-koruzni sirup, ki ga industrija dodaja v vedno več živil in pijač. V prekomernih količinah, meja je postavljena na 50 g na dan, pa lahko fruktoza povzroči toksične učinke na jetra, srčno-žilni sistem, ledvice in na regulacijo krvnega sladkorja. Vse to vodi do prekomernega kopičenja telesne maščobe, presnovnega sindroma, neobvladanega apetita in debelosti.

Asistentka prof. Dorjana Zerbo Šporin je predstavila povezavo med debelostjo in telesno vadbo. Kombinacija telesne dejavnosti in pravilno zastavljene diete je veliko boljše orožje proti debelosti kot vadba oziroma dieta sama. Telesno vadbo lahko glede na intenzivnost razdelimo v tri segmente: vadba nizke, srednje in visoke intenzitete. O intenzivnosti se je pred začetkom vadbe pametno posvetovati z osebnim zdravnikom ali drugim ustreznim strokovnjakom. V kombinaciji z urejeno prehrano bi se naj tedensko gibali vsaj 150 minut, če gre za zmerno aerobno telesno vadbo, namenjeno ohranjanju telesne mase, oziroma 200 do 300 minut, če je naš cilj hujšanje.

Po drugem sklopu predavanj je sledila druga vroča tema. V njej so nam bili predstavljeni trg prehranskih dopolnil za hujšanje. Ta so, glede na razpoložljive znanstveno medicinske dokaze, razdeljena v štiri kategorije: skupino verjetno učinkovitih snovi, skupino morda učinkovitih snovi, skupino snovi, za katere še ni razpoložljivih podatkov in skupino verjetno neučinkovitih snovi. V prvo skupino spadajo predvsem snovi s kofeinskim učinkom: kofein, guarana, yerba mate in prepovedani efedrin. V drugo skupino spadajo najbolj pogosto uporabljene sestavine priljubljenih fat burnerjev: izvleček zelenega čaja, konjugirana linolna kislina (CLA) in podobne. Seveda je poleg uporabe prehranskih dopolnil za hujšanje in dolgoročno ohranitev znižane telesne teže potreben celovit in strokoven pristop.

Barbara Rožej, dr. med. iz splošne bolnišnice Slovenj Gradec nam je predstavila prehranjevanje pacientov, operiranih zaradi morbidne debelosti. To so pacienti, katerih vrednost ITM presega 35. Pri takih bolnikih zdravniki izvedejo bariatrično operacijo – operacijo, kjer kirurško zmanjšajo volumen želodca oziroma namestijo prilagodljiv trak.

Za konec nam je prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. predstavila še prehrano in debelost iz praktičnega vidika. Vedno več osebnih in družinskih zdravnikov se sooča s problemi debelosti. Večina zdravnikov svojim pacientom svetuje različne dietne strategije, kot so zmanjšanje energijskega vnosa in maščob, ter omejitev vnosa alkoholnih in zelo kaloričnih pijač. Le redki so tisti, ki dajejo konkretna navodila glede nakupovanja in priprave živil.

Slovenski zdravniki se s problematiko debelosti in z obravnavo bolnika s čezmerno telesno težo srečujejo v okviru modula Preventiva. Predavatelji specializantom podrobno predstavijo dejavnike prehrane, ki vodijo v debelost, vpliv telesne nedejavnosti, genske dejavnike in socio-ekonomske dejavnike. V modul so vključene predstavitve nizkoenergijskih diet in informacije o zmanjševanju vnosa maščob kot enega izmed dejavnikov nizkoenergijske diete. Zdravnike seznanijo tudi z različnimi jedilniki in s tabelami za izmenjavo enakovrednih živil.

Za konec

Z izvedbo 2. Kongresa klinične prehrane in presnovne podpore smo v Sloveniji vsekakor veliko pridobili. Povezovanje različnih segmentov prehrane, vadbe in zdravega načina življenja je ključno za svetlejšo prihodnost vsakogar izmed nas. Tudi država si več ne zatiska oči in se zaveda pomena dietetike ter podhranjenosti in prehranjenosti, tako z ekonomskega kot tudi zdravstvenega vidika. 


 
Stašina Fit kuhinja