Bemumast 3 - Imate jajca?

Izšla je dvajseta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Drugi kongres klinične prehrane in presnovne podpore - prvi del

  • avtor: Uroš Sobočan
  • 20.11.2013

Med 15. in 17. novembrom 2013 je v Portorožu potekal 2. Kongres klinične prehrane in presnovne podpore, katerega se je udeležila tudi ekipa Maxximuma. Kongres je gostil vodilne tuje in slovenske strokovnjake s področja prehrane in drugih strokovnih združenj, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi vidiki prehrane.

Letošnja zanimiva novost so bili vsekakor tečaji ESPEN Life Long Learning. Ti udeležencem omogočajo aktivno vključitev v globalni izobraževalni sistem klinične prehrane, ki poteka v okvirju ESPEN – Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem. Kandidati na njih zbirajo kreditne točke, in si ob uspešno opravljenem končnem izpitu pridobijo mednarodno diplomo o opravljenem izobraževanju - ESPEN Diplomma in clinical nutrition.

Slovensko združenje za klinično prehrano (SZKP), glavni organizator seminarja, je aktivno vključeno tudi v Evropsko pobudo boja proti podhranjenosti (Fight against malnutrition). Slednja predstavlja evropski okvir za izvajanje organizacijskih in strokovnih strategij klinične prehrane pri vseh skupinah prebivalstva. Vključeni so tudi v projekt PANGeA, ki predstavlja prenos spoznanj v vsakodnevno življenje in s tem pripomore k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov.

POVZETEK PREDAVANJ – prvi del

Prvi del predavanj je bil namenjen aktivnemu življenjskemu stilu in prehrani športnikov.

Prof. dr. Jean-Michel Oppert, dr. med. nam je predstavil, da je za zdravje potrebno nekoliko več kot samo zdrav način prehranjevanja. Sodobna družba namreč postaja sedeče ljudstvo. Sedeče delo, prevozna sredstva, elektronske naprave (televizija, računalnik, ipd.) so namreč pogosto glavni krivec za večino sodobnih bolezni. Ali ste vedeli, da lahko že zmerna dnevna aktivnost prepreči resne zdravstvene zaplete? Študije dokazujejo, da že nekaj minut zmernega gibanja na dan zmanjša umrljivost za 30 %, možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni za 40 % in možnost za nastanek diabetesa tipa 2 za kar 60 %. Dr. Oppert je predavanje zaključil z besedami, da je za izboljšanje splošnega zdravja potreben celovit pristop, ki zajema tako zdravstvene delavce, kakor tudi načrtovalce urbanega okolja, arhitekte in lokalno oblast.

Italijanski strokovnjak prof. Gianni Biolo, dr. med. je izpostavil pomembnost beljakovin pri telesni aktivnosti in potrebe po njih glede na življenjsko obdobje. Omenil je, da so beljakovine pomembne tako pri pridobivanju kakor tudi pri ohranjanju mišične mase. Zelo pomembno je namreč, da imamo tudi v poznem življenjskem obdobju dovolj mišic, da ostanemo mobilni in si s tem omogočimo lažjo jesen življenja.

Ali lahko hrana vpliva na delovanje naših možganov? Vsekakor. Dr. Nina Mohorko nam je v svojem predavanju predstavila povezavo prehrane, gibanja in nevrogeneze. Nevrogeneza je povečanje števila novih možganskih celic – nevronov, kar se odraža predvsem pri delovanju našega spomina. Tako gibanje kot prehrana igrata ključno vlogo pri pospeševanju nevrogeneze. Nasičene maščobe, predvsem pa sladkorji, med katerimi je v ospredju fruktoza, jo zavrejo, medtem ko jo večkrat nenasičene maščobne kisline, sploh omega 3, spodbudijo. Pozitiven vpliv na nevrogenezo imajo tudi nekatere snovi in živila, kot na primer kurkumin, ginkgo biloba, borovnice in kava. Zadnje raziskave pa nakazujejo na to, da ima tudi restrikcija energijskega vnosa pomembno vlogo pri tvorbi in preživetju novonastalih nevronov.

Doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med. nam je predstavil presnovne vplive citokinov pri telesni vadbi. Citokini so majhne beljakovine z vlogo posrednikov med celicami. Njihovo povečano izločanje je pogosto odgovor na bolezen ali poškodbo. Zadnja spoznanja kažejo na to, da nekateri citokini nastajajo tudi v mišičnih vlaknih in se izločajo pod vplivom mišičnih kontrakcij, torej takrat, kadar smo fizično aktivni. Citokini mišičnega izvora, ki jih zaradi številnih posebnosti združujemo v skupino miokinov, delujejo podobno kot hormoni. Njihovi učinki so povezani s protivnetnim delovanjem in z usmerjanjem presnovnih procesov. Znanstveniki sklepajo, da naj bi miokini predstavljali enega temeljnih veznih členov med redno telesno vadbo in njenimi zaščitnimi učinki, kot so tveganje za nastanek presnovnih ali drugih kroničnih bolezni.

Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. nam je opisala prehrano vrhunskega športnika. Ustrezno izbrana in zastavljena prehrana športniku nudi številne prednosti: optimalni izkoristek treninga, pospešeno regeneracijo, vzdrževanje splošnega zdravja in obrambo pred poškodbami, vzdrževanje ustrezne telesne teže in uživanje v hrani ob socialnih dogodkih. Poleg pomena ogljikovih hidratov, ki še vedno predstavljajo primarni vir energije za športnike, se vedno bolj zavedamo tudi pomena beljakovin. Te so pomembne predvsem zaradi obnove telesa, za izgradnjo in vzdrževanje mišične mase, telo pa jih lahko uporabi tudi kot pomožen vir energije.

Bemumast 3 - Imate jajca?

Eva Topole, dr. med. je predstavila prehranska dopolnila, katerih uporaba in učinek sta znanstveno potrjena. Športniki imajo, za razliko od neaktivnega prebivalstva, poleg povečanih energijskih potreb tudi povečane potrebe po različnih makro- in mikrohranilih. Nekatera izmed prehranskih dopolnil, ki so podprta z znanstvenimi dokazi, so sirotkine beljakovine, EAA (esencialne aminokisline), kreatin, multivitamini in minerali, vitamin D, kalcij, železo, kofein, energijske ploščice, geli in napitki ter tekoči obroki (t.i. gainerji). Seveda je njihov učinek opazen ob izpolnjenih osnovnih pogojih uravnotežene prehrane posameznika. Prehranska dopolnila lahko v tem primeru dodatno pripomorejo k hitrejši regeneraciji, izboljšajo lahko imunski sistem in telesno pripravljenost.

Po predavanjih je sledila vroča tema, med katero so bili predstavljeni pristopi in pogledi na prehrano iz praktičnega vidika. Dr. Mitja Mori, dipl. inž. str. je predstavil lastno zgodbo o uporabi prehranskih dopolnil z vidika profesionalnega in rekreativnega športnika. Poudaril je, da so za dosego športnega rezultata pomembni trije dejavniki: osnovna prehrana in uporaba prehranskih dopolnil, počitek oziroma regeneracija in pravilno zastavljen načrt vadbe.

Dr. Branko Škof je predstavil rezultate študije, narejene na tekačih, ki so se pripravljali na Ljubljanski maraton. Namen študije je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenski tekači upoštevajo splošna načela zdrave prehrane ter kako poznajo in upoštevajo specifične zakonitosti prehranjevanja (število obrokov, uživanje prehranskih dopolnil, vnos tekočine in podobno). Najpomembnejša spoznanja študije so, da 90 % tekačic in 96 % tekačev uživa raznovrstno hrano ter da le 10 % tekačic in 4 % tekačev uživa vegetarijansko oziroma vegansko prehrano. Dve tretjini anketirancev uživata 3 do 4 obroke, četrtina pa 5 obrokov na dan. Frekvenca uživanja obrokov je povezana predvsem s stopnjo treniranosti tekača, bolje trenirani tekači namreč bolj pazijo na rednost obrokov. Tudi glede uporabe prehranskih dopolnil in športne prehrane so tekači dokaj dobro poučeni. Uživa jih 54,7 % anketirancev, najpogosteje multivitaminske formule, magnezij, vitamin C, maščobne kisline omega 3, kalcij in železo.

Zadnji predavatelj v tem sklopu Matej Svetec, dr. med. je predstavil svojo zgodbo v vlogi prehranskega svetovalca našega elitnega ultrakolesarja Jureta Robiča. Jure je na svojih najtežjih preizkušnjah, 22 urah na kolesu na dan in prevoženih 5000 kilometrih v manj kot 10 dneh, potreboval energijski vnos okrog 12000 kalorij na dan. Ob teh številkah kaj hitro pridemo do spoznanja, da vztrajnostni športnik izčrpava svoj organizem podobno kot težka bolezen izčrpava organizem bolnika. Sestava obrokov mora biti zato prilagojena osebnim karakteristikam športnika, težavnosti razmer in času dneva. 


 
Metapure 1+1 GRATIS