»Če želite izgubljati maščobo, morate vnos maščob v hrani
znižati na minimum.« To je bila osnova številnih diet, ki so se pred leti
pojavljale v medijih in to je osnova diete, ki so jo priporočale svetovne
zdravstvene organizacije. V zadnjih letih pa doživljamo preporod na tem
področju. Številne študije namreč kažejo, da optimalneje izgubljamo maščobo, če
v naši prehrani ogljikove hidrate znižamo na minimum vnos maščob pa močno
povečamo. Kako je to mogoče, si poglejte v nadaljevanju članka.
Viri telesne energije
Telo za svoje delovanje potrebuje energijo. V osnovi se v
telesu hkrati trošijo ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. Katerega vira
uporablja več oziroma kakšno je razmerje med hranili, zavisi od številnih
dejavnikov, npr. prisotnosti samega vira, različnih ravneh hormonov,
intenzitete aktivnosti ...
Tako si lahko sestavite jedilnik, pri katerem močno omejite
vnos ogljikovih hidratov. Ker so zaloge energije v obliki ogljikovih hidratov
majhne (glukoza v krvi in glikogen v mišicah), pride ob minimalnem uživanju
ogljikovih hidratov hitro do njihovega primanjkljaja. To ne pomeni, da v telesu
ni več ogljikovih hidratov, temveč to, da bo telo kot energijo raje začelo
izkoriščati maščobe, ki jih imamo v telesu na zalogi ali pa maščobe, ki jih
zaužijete s hrano. Telo lahko kljub minimalnem ali ničnem vnosu ogljikovih
hidratov le-te še vedno izdeluje iz posameznih beljakovin in ene izmed komponent
maščob, glicerola. Vendar pa je ta proizvodnja manj funkcionalna kot izraba samih
maščob.
Ketoni
Pravzaprav lahko vsi organi razen možganov in živčnega
sistema kot alternativni vir energije uporabljajo maščobne kisline. Vendar
lahko tudi možgani in živčni sistem dokaj učinkovito delujejo brez glukoze
(ogljikovih hidratov), saj lahko približno 75% energije namreč
zagotavljajo ketoni, ki so stranski produkt nepopolne presnove maščob v jetrih.
Do tvorbe ketonov prihaja predvsem pri hitrejši oksidaciji maščob (pretvorbi
maščob v energijo), ta pa je največja ravno pri nizkem vnosu ogljikovih
hidratov. V primeru, da se koncentracija ketonov v krvi močno poveča nad
normalno količino pa jih za energijo poleg možganov ter živčnega sistema
pričnejo uporabljati tudi skoraj vsi drugi porabniki v telesu (ne kot edini
vir).
S povečano ravnijo ketonov pa se poleg manjše izrabe glukoze
za energijo, zniža tudi njena produkcija. Ravno tako se zniža izraba beljakovin
za energijo, kar je zelo pomembno pri ohranjanju mišičnega tkiva na dietah.
Mišično tkivo je namreč velik porabnik kalorij tako v mirovanju kot med
gibanjem.
Prilagoditev telesa in princip delovanja
Da se telo popolnoma prilagodi izrabi maščob in ketonov za
energijo, potrebuje okoli tri tedne. Če je kdo izmed vas to dieto že
preizkusil, mu je sedaj verjetno jasno, zakaj je prvih nekaj tednov počutje
tako slabo. Telo namreč ne zna optimalno izkoriščati maščob in ketonov, vira
energije, na katerega je navajen (ogljikovih hidratov), pa nima na voljo.
Seveda obstaja v ozadju prilagajanja telesa na spremenjen
vnos hranil nek mehanizem. Visok vnos maščob in nizek ogljikovih hidratov
vplivata predvsem na hormona inzulin in glukagon. Inzulin v telesu skrbi za
prenos hranil iz krvi v celice (npr. glukozo v mišice), glukagon pa deluje
ravno obratno - spodbuja celice, da razgrajujejo shranjena hranila in jih
sproščajo v kri. Tako npr. ob pomanjkanju glukoze v krvi spodbuja jetra k
produkciji glukoze iz drugih hranil in sproščanju le-te v kri, kjer je potem na
voljo drugim telesnim celicam za energijo.
Če pri svoji prehrani znižate vnos ogljikovih hidratov, se v
telesu sprošča manj inzulina in več glukagona. To ob majhnih zalogah ogljikovih
hidratov v krvi kmalu prične predvsem spodbujati sproščanje maščobnih kislin
(maščob) iz maščobnih celic in njihovo pospešeno presnovo v jetrih, kar
pripelje do tvorbe velike količine ketonov. Stanje telesa, pri katerem je nivo
ketonov v krvi močno povečan, imenujemo ketoza.
Hormona inzulin in glukagon nista edina dejavnika. Tu so še
drugi hormoni, ki več ali manj vplivajo na prilagoditve telesa (rastni hormon,
ščitnični hormoni ...).
Kako v stanje ketoze
Obstaja več variant ketonskih diet oziroma podobnih diet, ki
temeljijo na nizkem vnosu ogljikovih hidratov.
Osnova vseh je, da se v prehrani ogljikovi hidrati močno
znižajo. Maksimalna dnevna količina ogljikovih hidratov naj bi bila okoli 50 g,
kar je zelo odvisno od spola, mišične mase, aktivnosti.... Količina maščob se
močno poveča. Maščobe naj bi predstavljale večji odstotek vnosa hranil, saj je
v primeru pretiranega vnosa beljakovin zelo verjetno, da v stanje ketoze ne
bomo prešli oz. bomo iz le-te prešli (če smo v ketozi že bili). Iz določenih
aminokislin lahko telo namreč proizvaja glukozo in to v dovolj veliki meri, da
preprečuje nastanek ketoze. Zelo je potrebno paziti tudi na »skrite« ogljikove
hidrate v živilih. Zelo očiten primer so npr. posamezne vrste hrenovk, ribje
palčke ...
Koliko časa brez ogljikovih hidratov
Glede časa trajanja se različni tipi ketonskih in sorodnih
diet najbolj razlikujejo. Obstajajo take, pri katerem je vnos ogljikovih
hidratov minimalen skozi daljše obdobje oziroma celo doživljenjsko in
običajnejše, kjer naj bi vnos povečali za dan do dva v tednu. Pri nizkem vnosu
ogljikovih hidratov skozi daljše obdobje se namreč lahko pojavi kar nekaj
težav.
Stanje ketoze skozi daljše obdobje je nezdravo.
|
Nezdrav je tudi visok vnos maščob. Kot veste, so določene
maščobe sicer zdrave, določene za optimalno delovanje organizma nujno potrebne,
velik del pa je škodljivih. Zdrave maščobe predstavljajo predvsem omega 9
(olivno olje, določeni oreški) ter v normalnih količinah tudi omega 3 (laneno,
ribje in konopljino olje) in omega 6 cis nenasičene maščobne kisline (druga
nepredelana rastlinska olja). Nezdrave pa so predvsem predelane nenasičene
maščone kisline, ki jih najdete v običajnih (rafiniranih) rastlinskih oljih,
majonezah, sladoledih ... v večjih količinah pa so tudi dokaj nevtralne
nasičene maščobne kisline lahko škodljive. Te najdete predvsem v hrani
živalskega izvora. Težko si predstavljam dieto, pri kateri 70% dnevnega vnosa
kalorij izvira iz predvsem zdravih maščob.
Pri dolgoročnem nizkem vnosu ogljikovih hidratov se pojavi
tudi problem padca hitrosti presnove, saj dokazano pride do znižanja ravni
leptina v telesu, kar sproži varovalne mehanizme, ki so usmerjeni k zelo dobrem
izkoriščanju hranil za tvorbo telesnih zalog energije (telesne maščobe),
znižajo hitrost presnove in povečajo apetit. Padec leptina torej vodi do
učinkovitega shranjevanje vsakega viška kalorij v telesne zaloge (telesne
maščobe), do česar pa zaradi manjših potreb po kalorijah in višjega apetita
prihaja zelo hitro. Posledično se učinek diete zelo poslabša, izguba maščobe pa
se lahko celo ustavi.
Do velikega problema lahko prihaja tudi pri aktivnih
športnikih. Sicer se telo lahko privadi na učinkovitejšo izrabo maščobe za
energijo, vendar se rezultati brez vnosa ogljikovih hidratov ne bodo približali
optimalnim. To še posebej velja pri športih, ki so intenzivnejši in temeljijo
predvsem na ogljikovih hidratih kot viru energije.
Da ali ne?
V članku sem vam predstavil le osnove ketonskih diet.
Verjetno gre za eno najbolje predstavljenih in predvsem znanstveno podkovanih
diet. O podobnih dietah je bilo napisanih v zadnjem obdobju in tudi preteklosti
kar nekaj knjig. Opravljene so bile številne študije, predvsem na tako
imenovani Atkinsovi dieti. Študije kažejo, da je dieta za izgubo maščobe
učinkovitejša od tipičnih visokohidratnih/nizkomaščobnih diet. Postavlja pa se
mi vprašanje, če je taka dieta učinkovitejša od visokobeljakovinske diete, ki
poleg tega vključuje zmerno količino ogljikovih hidratov in maščob. Predvsem
sem mnenja, da je za optimalno izgubo maščobe potrebno obdržati ali celo
pridobiti nekaj mišične mase, kar pa je mogoče le pri treningu (aktivnosti) z
obremenitvijo. Padec mišične mase pomeni manjšo porabo kalorij, saj je ta
največji porabnik energije tako pri našem mirovanju kot med gibanjem. Za
optimalen razvoj (ohranjanje) mišične mase pa je potrebno zagotoviti dovolj
velik vnos ogljikovih hidratov. Zelo pomemben dejavnik je seveda tudi vprašanje
dolgoročnega vpliva diete na naše zdravje.
Če se bo kdo za takšno dieto odločil, naj obvezno prebere
kakšno izmed knjig na to temo. Malenkosti, ki dieto naredijo učinkovitejšo
oziroma sploh učinkovito, je veliko. Predlagam predvsem knjigi avtorja Lyla
McDonalda The Ketogenic Diet ter Ultimate Diet 2. Več o dieti pa lahko izveste
tudi na forumu.
|