 Vedno znova me presenečajo posamezniki, ki se vse življenje
prehranjujejo po načelu »samo enkrat se živi«, nato pa na določeni stopnji
svojega uživaštva naenkrat opazijo, nato preklejejo in končno sklenejo izgubiti
te »povsodtamkjerjihnitreba« maščobne rezerve. Pri nekaterih je vzrok za
preporod kakšna zdravstvena tegoba ali zgolj preblisk, da morda preventiva v
obliki primernega režima prehrane ne bi bila odveč. A roko na srce, v večini
primerov posluževanja določenih diet gre za ženske predstavnice z globoko
zakoreninjeno željo po manj kilogramih.
Odločitev je padla, potrebno se je le še odločiti za
strategijo, ki vas bo vodila do cilja. In tukaj se posamezniki razidejo, lahko
bi rekli, različnim dogodivščinam naproti. Pravzaprav so te dogodivščine kar
resna stvar, kajti izbrati dieto izmed poplave vseh različic, ki krožijo po
svetovnem spletu, se prodajajo v komercialnih knjigah ameriških gospodinj oz.
širijo preko ustnega izročila, je pravi pravcat podvig. Izbirate lahko med
sadnimi dietami (bolj izbirčni se lahko odločite le za določeno vrsto, npr.
bananina ali jabolčna dieta), zelenjavnimi, brezmaščobnimi, visokohidratnimi
dietami, Atkinsovo,... in dieto z zeljnato juho.
Verjeli ali ne, o tej »revolucionarni« dieti, ki se izvirno
imenuje »The cabbage soup diet«, obstaja kar nekaj knjig. Za tiste, ki te diete
še ne poznate, sledi kratek opis plana prehranjevanja.
Dieta traja 7 (!!) dni
Prvi dan uživate raznovrstno sadje (razen banan) in zeljnato
juho v neomejenih količinah, pijete pa nesladkan čaj, brusnični sok ali vodo.
Naslednji, drugi dan preklopite na zelenjavo (omejite
se na listasto zeleno, izogibate se fižolu, grahu in koruzi), seveda ne
pozabite na juho. Ampak zvečer... zvečer pa sledi nagrada – velik pečen krompir
z maslom.
Tretji dan uživate dovoljeno hrano obeh predhodnih dnevov,
torej sadje, zelenjavo in obilo zeljnate juhe, ampak tokrat brez nagrade v
obliki škrobnatega gomolja z dodatkom masla.
Četrti dan kraljujejo banane, natančneje osem banan in prav
toliko kozarcev mleka. In saj veste ... juha.
Peti dan se končno pojavijo beljakovine v oprijemljivejši
obliki - poleg šestih paradižnikov in juhe namreč čez dan zaužijete cca.
200-400 g govedine ali piščanca.
Šesti dan je podoben, le da namesto paradižnika jeste zeleno
listasto zelenjavo, izogibate pa se pečenemu krompirju.
Zadnji dan zeljnate kalvarije si privoščite obilo rjavega
riža, zelenjave in nesladkanega sadnega soka. In juho.
7 dni ogljikovih hidratov (s pridihom beljakovin), 10-14 kg
manj ...
Pravzaprav verjamem, da po takšnem striktnem
sadno-zelenjavnem režimu pride do padca kilogramov na tehtnici. Kilogramov
že, nikakor pa ne telesne maščobe, kar je oz. bi naj bil cilj vsakogar, ki želi
kvalitetno shujšati. In kvalitetno hujšanje sestoji iz dveh dejavnikov:
- manj kilogramov na račun manj maščobe
- sposobnost novopridobljen odstotek maščobe tudi obdržati
Vsak izgubljen kilogram torej ni a priori sinonim za izgubo
maščobe, kot si to predstavlja precej ljudi. Pri neoptimalnem hujšanju, kjer
preskakujete obroke, vnašate premajhno količino hrane ali zapostavljate
določena hranila, namreč izgubljate predvsem mišično maso in vodo v telesu,
manjšo težo pa dosežete tudi zaradi izpraznjenja glikogenskih rezerv in
prebavil.
Tehtnica?
Kako vam torej tehtnica kot pokazatelj maščobe v kilogramih
sploh lahko pomaga? Odgovor je: ne prav veliko. Mimogrede, tudi način »končno
spet zaprt gumb na hlačah« ni merodajen, saj tudi telesni obsegi ne povedo
vsega o količini telesne maščobe. Za večji obseg je namreč lahko kriva prirast
mišične mase ali voda v telesu, pravtako je lahko situacija obratna – obseg se
je zmanjšal na račun izgube mišične mase, maščobne obloge pa so še vedno tukaj.
Obseg, zmanjšan na tak način, vam morda res nudi zadovoljstvo ob tem, da so vam
hlače spet prav, vendar pa je vaš odstotek telesne maščobe, gledano z drugega
vidika, na tak način še višji, maščoba pa še bolj izrazita (zaradi manjšega
volumna mišice pod njo, kar lahko povzroči mlahav videz).
Kako tipično ameriško
Ampak vrnimo se ponovno k dieti z zeljnato juho. Po sedmih
dnevih je kilogramov gotovo manj. Vendar pa je manjša teža posledica drastične
omejitve dnevnega kaloričnega vnosa, ne pa »posebne« kombinacije zelenjave v
juhi, ki bi naj predstavljala neke vrste naraven »fat burner«. Celo avtorica
ene izmed knjig priznava, da je večina izgubljene teže na račun vode, hkrati pa
v isti sapi poudarja, da ti lahko takšna dieta spremeni življenje. In smo
tam. Evidentirani dokazi o učinkovitosti diete, kot je za pričakovati, ne
obstajajo. Obstaja pa najbrž zajeten kupček zelencev na računu avtorice slavne
knjige.
Kaj torej storiti?
Lahko zamahnete z roko, si privoščite krožnik ali dva
zeljnate juhice, čez nekaj časa odtočite, nato pa si od veselja, ki ga občutite
ob pogledu na tehtnico, privoščite večji krompir z maslom kot ponavadi. Lahko
pa se odločite, da ne boste nasedli tej ali podobni sadno-zelenjavni dieti (pri
vseh takšnih dietah gre namreč za isti mehanizem) in se odločite za dolgoročno
spremembo vaših prehranjevalnih navad. Takšen pristop zagotavlja postopno in
kakovostno zmanjševanje maščobe, ohranjanje mišične mase, predvsem pa tudi precej
izboljšano psihično počutje. Ni namreč odveč omeniti, da je po rigoroznih in
kratkotrajnih dietah razočaranje ob novopridobljenih, velikokrat tudi
podvojenih kilogramih, po vrnitvi na star način prehrane, gromozansko.
Tehtnico torej zamenjajte za ogledalo, status merilca
maščobe podelite palcu in kazalcu, vprašajte in izobražujte se o tem, zakaj in
kako sploh deluje proces izgubljanja maščobe ter določajte svoje režime
prehrane tako, da bodo rezultati dolgotrajni in optimalni. Če pa brez zelja
vseeno ne morete, pa ga kdaj le prigriznite v obliki priloge ob slastnem
puranjem zrezku.
|
