Maxx ENERGY BCAA -  moč aminokislin in kofeina

Izšla je osemnajsta številka revije POSTANI Fit

Revija PostaniFit

Vitamin D - ključ do zdravja

  • avtor: Robert Babič
  • 12.08.2011

O pozitivnih učinkih vitamina D redko kdaj slišimo, še redkeje beremo. Pa bi morali, saj posredno ali neposredno vpliva na vse pomembnejše procese in organe v telesu. Vitamin D je izredno zanimiv element. Spada med vitamine, topne v maščobah, čeprav ima lastnosti in učinke hormona. Telo ga je sposobno tvoriti samo. Zelo poenostavljeno povedano, ko smo na soncu (ali v solariju, pogoj so ultravijolični B-žarki), se v koži proizvaja in skladišči vitamin D. Iz tega lahko napačno sklepamo, da vnos s hrano ni potreben, saj je narava poskrbela, da imamo vedno dovolj vitamina D v organizmu.

Industrijska revolucija in prve množične težave

Še pred dobrimi 200 leti pomanjkanja vitamina D in posledic skoraj ni bilo, potem pa se je zgodila industrijska revolucija. Parni stroj, masovna uporaba premoga, selitve iz vasi v mesta, delo v zaprtih, temnih prostorih, razmah mest, izpusti iz tovarniških dimnikov, onesnaženje. Pojavile so se bolezni, ki prej niso bile razširjene. Otroci počasneje in slabše rastejo, kosti so mehke, slabo zraščene, zobje izpadajo. Opazen je tudi razmah bolezni srca in ožilja, rakastih obolenj, psihičnih motenj in duševnih bolezni. Zdravniki počasi začnejo povezovati nastale težave s pomanjkanjem sončne svetlobe. Sčasoma se razmere delno le popravijo, predvsem zaradi novih dognanj v medicini, izboljšanja prehranjevalnih navad, obogatitve živil z vitaminom D in manjšega onesnaženja. Zadnja leta pa se stanje zopet slabša.

Dejavniki, ki vplivajo na tvorbo vitamina D

Za tvorbo vitamina D v telesu je pomembnih veliko dejavnikov, na katere večinoma ne moremo vplivati, npr. kje živimo (zemljepisna širina Zemlje), nadmorska višina, spol, starost, rasa, tip kože, menjava in dolžina letnih časov, čas dneva, ko smo lahko izpostavljeni soncu, bivanje na podeželju ali v mestu, gospodarska razvitost, vremenske razmere, onesnaženost, bolezen, zdravila ... Pomembno vlogo imata še življenjski slog in prehrana, na kar pa lahko vplivamo. Izpostaviti je treba še kozmetično-farmacevtsko industrijo, ki močno vpliva na zavest družbe in poudarja priporočila stroke, da je izpostavljanje soncu absolutno škodljivo. Zmerno sončenje je prijetno, zdravo in predvsem brezplačno. Raznovrstna zaščita pred sončnimi žarki pa je lahko dober vir zaslužka. Dandanes večini populacije v razvitih družbah močno primanjkuje vitamina D in tega niti ne vedo. Zakaj je to pomembno? Zakaj ima vitamin D nadzor ali vsaj vpliv na prav vsa tkiva in zakaj ga telo lahko samo proizvaja? Ker je izjemnega pomena in vpliva na skoraj vse, kar se v telesu dogaja.

Naloge in vplivi vitamina D v telesu

Nadzira presnovo kalcija. Ena najpomembnejših funkcij vitamina D v telesu je nadzor metabolizma kalcija. Brez vitamina D v organizmu telo ne bi izkoristilo niti miligrama kalcija. Kalcij pa ima pomembno vlogo pri ustvarjanju in obnovi kosti, povečuje tudi njihovo gostoto, pomemben je tudi za učinkovito delovanje mišično-gibalnega sistema, živčnega sistema, pravilno delovanje srca, ohranjanje zdravega in čvrstega zobovja, uravnavanje in prehod tekočin skozi celične stene, uravnavanje krvnega tlaka, strjevanje krvi, preprečevanje osteopenije, osteoporoze, rahitisa in zlomov.

Ohranja celično zdravje. Nadzoruje rast in odmiranje celic. Ko rakave celice izgubijo nadzor nad rastjo, vitamin D spodbudi gene, ki ustavijo rast ali pomagajo uničiti celice. Tako preprečuje ali olajša zdravljenje raka na prostati, jajčnikih, dojki, trebušni slinavki in črevesju, zavira napredovanje levkemije, preprečuje in odpravlja okužbe dihal, astmo, preprečuje srčno-žilne bolezni, vnetja, sladkorno bolezen tipa 2, blaži in odpravlja tudi posledice luskavice.

Nadzira delovanje imunskega sistema. Preprečuje motnje imunskega sistema, pomaga pri multipli sklerozi, sladkorni bolezni tipa 1, lupusu ter kroničnem vnetju sklepov (revmatoidni artritis) in črevesja (crohnova bolezen).

Uravnava delovanje možganov. Preprečuje depresijo, demenco, shizofrenijo, alzheimerjevo bolezen, uravnava biološki ritem in sproščanje nekaterih hormonov, vpliva tudi na plodnost.

Vpliva na dobro psihofizično počutje. Preprečuje motnje spanja, blaži predmenstrualni sindrom, preprečuje nihanje v razpoloženju, nadzira čezmerni vnos hranil in tako preprečuje čezmerno telesno težo, odpravlja občutek utrujenosti in spodbuja občutek ugodja.

Za pokritje potreb po vitaminu D in v izogib morebitnim resnim zdravstvenim težavam je treba upoštevati dve načeli, in sicer: zmerno izpostavljanje soncu ob pravilni uporabi zaščitnih sredstev, saj že zaščitni faktor 8 zmanjša tvorbo vitamina D za 90 odstotkov, in uživanje raznovrstne hrane, bogate ali obogatene z vitaminom D.

Priporočeni dnevni odmerek, optimalna raven in presežek vitamina D v telesu

Priporočeni dnevni odmerek (PDO) vitamina D pri zdravih odraslih ljudeh je 10 mikrogramov (mcg) oziroma 400 internacionalnih enot (I. U.) na dan. Težava PDO je v predpostavki, da gre za ljudi, ki že ustrezno pokrivajo potrebe vitamina D v telesu, in da je odmerek le vzdrževalen. Če pa vitamina D v telesu primanjkuje, PDO ne zadostuje in je treba povečati vrednosti vitamina D v telesu. To se najlaže stori tako, da se poveča izpostavljanje sončnim žarkom, v pomoč pa bo tudi uživanje živil, bogatih z vitaminom D, predvsem rib, kot so trska, losos, som, sardine, sled, skuša, postrv idr. in pa margarine, katere uživanje pa se zaradi transmaščobnih kislin ne priporoča. Omeniti je treba, da dolgotrajno uživanje velikih odmerkov vitamina D (500 mcg na dan in več) lahko privede do zastrupitve, ki se kaže kot slabost, bruhanje, vročina, živčnost, pogosto izločanje blata in urina, glavobol, izguba teka ipd. Z izpostavljanjem soncu ali solariju pa ni mogoče preseči priporočljivih vrednosti v telesu, prej bi dobili opekline, ki pa so tudi lahko nevarne. V družbi se je močno uveljavila zavest, da se s sončenjem spodbuja staranje kože in celo kožnega raka. To ne drži povsem; tovrstne težave so lahko posledica le pretiranega sončenja in sončnih opeklin.

Za konec

Kako torej ravnati? V poletnih mesecih, ko je sonce najmočnejše, je priporočljivo zmernejše izpostavljanje soncu. Zadostuje že 5–10 minut sončenja na dan, pazite le, da se ne sončite ob najhujši vročini, z malo zdravega razuma pa se lahko soncu izpostavljate tudi dlje časa, in to brez negativnih posledic. Uživanje vitamina D v tem obdobju ni nujno, je pa smiselno, ker je povečanje količine vitamina D v telesu trajajoč proces, ne pa enkratno dejanje. V letnih obdobjih, ko nas doseže manj sončnih žarkov, pa je prehrana, bogata z vitaminom D, ključna za ohranjanje zdravja in kakovost življenja.


 
Stašina Fit kuhinja