"Počep je slab za kolena."
"Počep je slab za kolke."
"Zaradi počepa boš imel težave s hrbtenico."
Takšne in podobne kozlarije slišim še večkrat kot to, da so ženske slabi
vozniki. O tem, kaj bolj drži, raje ne bi izgubljal besed. Heh. No, šalo na
stran. Zgornje trditve vsekakor imajo osnovo... v slabi tehniki.
Prav tako je nekaj resnice tudi v trditvi o ženskah za
volanom. Roko na srce, če v prometu opazite vozilo, ki neodločeno vijuga sem
ter tja, se plazi okrog ovinka da imaš občutek, da bi bilo hitreje, predvsem pa
varneje, če bi ga kar na roke porinili itd., potem lahko z veliko verjetnostjo trdite, da je voznik starejši občan, ženska ali pa Grom. Tako pač
je. So seveda tudi izjeme. Da ne bom izpadel moški šovinist, pa bom napisal še
tole: Več kot starejših občanov, žensk in Gromov pa je na cestah tako
imenovanih testosteronskih kretenov, ki očitno naboljše vrhunce doživljajo med
tiščanjem stopalke za plin do tal in sunkovitim slalomiranjem med ostalimi
udeleženci v prometu. Zatemnjena stekla in glasba, ki se jo mora slišati v
premeru najmanj 70 m, pri tem nimata zanemarljivega pomena.
Spet drugim pa je všeč usnje in biči...
Dovolj pametovanja. Naj se s tem ukvarja Košiček. Raje se lotimo tehnike
počepa. Khm, pravilne tehnike počepa.
Dihanje
Dihanje je prijetna in nadvse zdrava zadeva. Pravilno dihanje pri počepu pa je
lahko tudi koristno, kar pa seveda ne pomeni, da drugače ni. V vsakodnevnem
življenju je dihanje še kako koristno.
Kakšno je torej pravilno dihanje pri počepu? Naredite preizkus. Globoko
zajemite sapo kot jo takrat, kadar delate težke počepe. Kaj se je zgodilo?
Prsni koš se je napolnil, rebra so se razmaknila, ramena so se dvignila. Je
res? Preizkusite še enkrat in se opazujte. Ogromen prsni koš imate, kajne?
Hudiča, Johny Bravo je naravnost astenik proti vam. Še nekajkrat vdihnite in se
opazujte in občudujte.
Temu dihanju, ki ste ga sedaj izvajali, se nekoliko bolj strokovno reče
torakalno-apikalno dihanje... in temu dihanju se morate pri počepu izogibati.
Zakaj? Ker želite imeti ročko naloženo čim nižje (krajša ročica = manjši
navor), če pa se vam pri vdihu dvignejo ramena je zaradi tega ročka takoj nekaj
centimetrov višje.
Torej je potrebno dihati drugače. Kako? Abdominalno. Drugače povedano – s
trebuhom. Vdihnite tako, da boste zrak zajeli v trebuh. Če pri počepih
uporabljate pas, morate pas s trebuhom odrivati. Na tak način se vam ramena ne
bodo dvignila, ročica bo krajša in obremenitev hrbta bo zaradi tega manjša. Če
pogledate dobre dvigovalce uteži in powerlifterje med tekmovanji, lahko opazite
ogromne napihnjene trebuhe in relativno deflatirana prsa. Vzrok je največkrat v
dihanju in ne v telesni maščobi.
Položaj stopal
Ogromne kilaže so bile dvignjene tako s širokim kot ozkim položajem stopal, je
pa res, da približno 80% powerlifterjev uporablja širokega. Pri ozkem položaju
so bolj obremenjeni kvadricepsi, ročka mora prepotovati večjo razdaljo, pri širšem
pa so bolj obremenjeni abduktorji in fleksorji kolena, pot uteži pa je krajša.
Tudi gluteus maximus in kolčna muskulatura sta bolj aktivirani pri širokem kot
pri ozkem položaju stopal... in več ko je aktivirane mišične mase, več
kilogramov se lahko premakne (ob optimalnih ročicah in navorih).
Kako vedeti, kateri položaj vam odgovarja? Pri povprečnih juncih na fitnesih
(in ostalih športnikih) je moj odgovor takle: "Začni širše od ramen in če
ti po treh mesecih še vedno ne paše, pomakni stopala nekoliko bolj
skupaj." Ni ravno strokoven odgovor, vendar doseže svoj namen –
optimizacijo položaja stopal.
Položaj ročke
Tu ni nikakršne filozofije: Ročka mora biti postavljena čim nižje vendar ne
nižje kot zadnji del deltoideusa (tudi pravilo na powerlifting tekmi), saj je v
nasprotnem primeru ramenski sklep preveč obremenjen. Položaj rok je prilagojen
položaju ročke in je širši pri nižjem položaju (tudi zaradi ramenskega sklepa).
|
